»Gre za njegovo dokumentacijo različnih lokacij, krajine, socialnega okolja. Lokacij ne prepoznamo, prav tako tudi oseb ne. Očetove fotografije (fotografije gozdarja) so izgubljeni spomin, čas in prostor, o katerem ne vemo ničesar.«
»Formulacijo spomina Rosc raziskuje skozi prevpraševanje meje med fotografijo in objektom, fotografiranim predmetom in njegovo postavitvijo v prostoru – fotografije, tako kot spomin, so pogosto polje za prirejanje resničnosti, kar poudarjajo dejanski objekti, razstavljeni ob fotografijah, ki velikokrat razkrivajo lažne dimenzije, materiale in funkcije.«
Kliknite povezavo za prikaz izjav v želenem obdobju